September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni

Letošnji slogan »Vprašaj o demenci. Vprašaj o Alzheimerjevi bolezni« v ospredje postavlja pomen pogovora, razbijanja stigme in pravočasnega ukrepanja. Slovenija se uvršča v sam vrh držav OECD po številu primerov demence na 1.000 prebivalcev, do leta 2040 pa naj bi se po tej statistiki povzpela na drugo mesto – takoj za Japonsko.

Demenca je kronično, napredujoče stanje, ki se kaže kot postopno pešanje spomina, mišljenja, vedenja in zmožnosti opravljanja vsakodnevnih opravil. Po besedah prim. doc. dr. Barbare Lovrečič z NIJZ se osebe z demenco vse težje orientirajo v času in prostoru, težko rešujejo probleme, se umikajo iz družabnega življenja, pozabljajo besede in predmete, njihova presoja je vse slabša, hkrati pa so pogoste spremembe razpoloženja in osebnosti. Zaradi tega postajajo vse bolj odvisni od pomoči drugih, kar obremenjuje predvsem svojce in neformalne oskrbovalce.

Stigma, neznanje, predsodki in strah pogosto vodijo v molk in prepozno iskanje pomoči, opozarja prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, specialistka psihiatrije. Prav zato je ključnega pomena, da se spodbujajo vprašanja – tako o simptomih kot o možnostih oskrbe. "Če ne vemo, ne moremo ukrepati," pravi. Ob zgodnjem prepoznavanju lahko oseba z demenco z ustrezno podporo živi dostojno, aktivno in samostojno življenje.

Pozitivna novica je, da številne dejavnike tveganja lahko nadzorujemo. Znanost je prepoznala 14 spremenljivih dejavnikov, kot so visok krvni tlak, debelost, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, izguba sluha, depresija, socialna izolacija, nizka izobrazba in onesnažen zrak. Obvladovanje teh dejavnikov lahko po ocenah zmanjša tveganje za demenco skoraj za polovico.

Evropske raziskave kažejo, da več kot tretjina prebivalstva še vedno verjame, da je demenca normalen del staranja, ter da ljudje s to diagnozo pogosto doživljajo osamljenost, izključenost in sram. Kar 40 % neformalnih oskrbovalcev se sooča s stresom, depresijo in izgorelostjo. Zato je poleg zdravljenja bolnikov nujno vlaganje tudi v podporo svojcem ter dostop do rehabilitacijskih storitev – tako telesnih kot kognitivnih.

Za boljšo sistemsko obravnavo demence je v teku evropski projekt JADE Health, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Glavni cilj je izboljšanje zgodnjega prepoznavanja, oskrbe in preprečevanja demence ter zmanjšanje neenakosti med posamezniki in regijami. Projekt vključuje 47 partnerjev iz 17 držav, ki skupaj razvijajo inovativne pristope za bolj vključujočo, dostopno in sočutno obravnavo nevroloških bolezni.

Kljub temu, da zdravilo za Alzheimerjevo bolezen še ne obstaja, so na voljo učinkovita zdravila za obvladovanje simptomov ter številni nefarmakološki pristopi: kognitivni trening, telesna vadba, uravnotežena prehrana in psihosocialna podpora. Svetovno poročilo Alzheimer Disease International za leto 2025 poudarja, da mora biti rehabilitacija sestavni del oskrbe bolnikov z demenco.

Kot poudarjajo strokovnjaki: življenje se z diagnozo ne konča. Pravi pristop, razumevanje in podpora omogočajo dostojno staranje, kakovostno življenje in sočutno družbo, kjer za demenco ni več prostora za molk, ampak za vprašanja – in odgovore.