Z analizo krvi zdaj mogoče določiti biološko starost možganov
Raziskovalna skupina z Univerze Stanford je predstavila metodo, ki omogoča določitev biološke starosti možganov s preprosto analizo krvi. Odkritje, objavljeno v reviji Nature Medicine, bi lahko pomembno vplivalo na zgodnje odkrivanje bolezni, kot je Alzheimerjeva, in na razvoj pristopov za podaljševanje življenjske dobe.
Ekipa, ki jo vodita profesor nevrologije Tony Wyss-Coray in raziskovalec Hamilton Oh, je razvila krvni kazalnik, ki meri starost posameznih organov, s poudarkom na možganih. Analiza je temeljila na podatkih skoraj 45.000 posameznikov iz britanske raziskave UK Biobank, kjer so v obdobju do 17 let preučevali več kot 3000 različnih beljakovin v krvi.
Z metodo so raziskovalci določili, kako hitro posamezni organi starajo v primerjavi s povprečjem za določeno starost. Ko odstopanje preseže določen prag, organ opredelijo kot "izjemno star" ali "izjemno mlad". Po tej metodi se je pokazalo, da ima približno tretjina ljudi vsaj en takšen organ, pri četrtini pa so zaznali več organov zunaj običajnega območja.
Možgani so izstopali kot najmočnejši napovednik umrljivosti in verjetnosti pojava Alzheimerjeve bolezni. Ljudje z biološko starejšimi možgani imajo več kot trikrat večje tveganje za razvoj bolezni, medtem ko imajo tisti z biološko mladimi možgani bistveno manjšo verjetnost za bolezen ali smrt v naslednjih letih. Tveganje za smrt v naslednjih 15 letih se pri osebah s starimi možgani poveča za 182 %, tisti z mladimi možgani pa imajo 40 % nižje tveganje.
Sistem, ki vključuje profiliranje 11 organskih sistemov, omogoča celostno oceno zdravja, a so prav možgani ključni za razumevanje dolgoročnih tveganj. Wyss-Coray je ob tem dejal, da so "možgani varuh dolgoživosti" in da spremljanje njihovega staranja odpira nova vrata za preventivo in zgodnje ukrepanje.
Stanfordski pristop napoveduje novo obdobje personalizirane in preventivne medicine. V prihodnosti naj bi bilo mogoče z eno krvno preiskavo oceniti tveganje za številne bolezni in ukrepati že pred pojavom simptomov. To vključuje spremljanje vpliva prehrane, gibanja ali zdravil na staranje posameznih organov.
Raziskava potrjuje, da bi lahko redno spremljanje starosti možganov postalo del osnovnega zdravniškega pregleda, podobno kot danes merjenje krvnega tlaka ali ravni holesterola.
