Napovedi glede prihodnje pojavnosti možganske kapi skrb vzbujajoče

Do leta 2040 se bo število obolelih povečalo za 35 odstotkov, so pred evropskim dnem osveščanja o možganski kapi, ki bo letos 13. maja, izpostavili pri področnem društvu in združenju.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije sta ob bližajočem se evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi danes pripravila novinarsko konferenco, na kateri so poleg podatkov o pojavnosti možganske kapi predstavili tudi pomen osveščanja in prepoznavanja znakov možganske kapi ter načrtovane prireditve.

Možganska kap je nenadna motnja v delovanju možganov, ko zaradi različnih dogodkov pride do nezadostne oskrbe možganovine s krvjo. V Sloveniji letno utrpi možgansko kap okrog 4000 oseb, zaradi te bolezni pa jih umre skoraj 2000, od tega okoli 800 moških in 1200 žensk, je povedal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc.

Možganska kap je tesno povezana z dejavniki tveganja, med katerimi so visok krvni tlak, visok indeks telesne mase, kajenje, slaba prehrana in nizka telesna aktivnost. Izredno velik vpliv na pojav možganske kapi imajo po besedah predsednika društva tudi pomanjkanje spanja, velika delovna obremenitev, nočno delo in tudi izpostavljenost svetlobi v nočnem času.

Sočasna izpostavljenost več dejavnikom tveganja bistveno poveča ogroženost za kap, zato je tako pomembno, da se trudimo čim bolj zmanjšati število, izraženost in izpostavljenost dejavnikom tveganja, je poudaril. Kot ključno je izpostavil tudi prepoznavanje možganske kapi, saj lahko pravočasno prepoznavanje in hitro ukrepanje izrazito zmanjša posledice.

Znake možganske kapi lahko prepoznamo s pomočjo kratice GROM. Črka G predstavlja govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo), črka R roko (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži), črka O obraz (ali se oseba lahko nasmehne, ali ima povešen ustni kot), črka M pa minuto oz. čas. Če pri nekomu opazimo kateregakoli od teh znakov, moramo namreč ukrepati takoj s klicem na 112.

Možganska kap je drugi vzrok smrtnosti in med vodilnimi vzroki invalidnosti v razvitih državah sveta, torej tudi v Sloveniji, pa je poudarila podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije Tatjana Erjavec.

Kljub uspešni preventivi bolezni srca in ožilja ter tudi postopnemu zmanjševanju bolnišnične oskrbe zaradi možganske kapi v Sloveniji, se zaradi staranja prebivalstva, boljše akutne oskrbe in manjše smrtnosti v EU do leta 2030 pričakuje za četrtino več oseb, ki bodo živele s trajnimi posledicami bolezni. Za Slovenijo to pomeni povečanje za okoli 10.000 oseb, je dodala.

"Z novimi načini zdravljenja rešujemo življenja in zmanjšujemo invalidnost. Kljub temu ostane samo okoli 20 odstotkov preživelih po možganski kapi brez posledic. Ne gre samo za ohromelost, motnje govora, asimetričnost obraza. Še več težav lahko povzročajo očem nevidne okvare, kot so kognitivne motnje, utrudljivost, motnje zaznavanja, vedenjske spremembe in drugo," je povedala. Okoli 75 odstotkov preživelih se po končanem zdravljenju vrne v domače okolje, kjer breme možganske kapi prevzamejo družinski člani.

Društvo za zdravje srca in ožilja bo ob evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi pripravilo osrednjo prireditev na Prešernovem trgu v Ljubljani v torek, 13. maja, od 10. do 13. ure. Tam bodo stojnice z različnimi zdravstveno-informativnimi gradivi in predstavitvami, medicinska ekipa pa bo svetovala in izvajala nekatere osnovne meritve.

Omenjeno združenje pa bo v počastitev tega dne v Novo Gorico odpeljalo 320 bolnikov po možganski kapi iz vse Slovenije. Z množično udeležbo želijo pokazati, da je možganska kap ozdravljiva in življenje z njo vredno življenja, so sporočili po novinarski konferenci.