Kri v urinu je lahko znak raka sečnega mehurja

Kot je povedal urolog doc. dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana, veliko bolnikov zanemari simptome, kot sta kri v urinu ali dolgotrajno pekoče uriniranje. Ker so znaki podobni vnetjem sečil, se bolniki k urologu pogosto napotijo šele mesece kasneje. Po njegovih besedah se rak mehurja najpogosteje pojavlja po 60. letu, vrh med 70. in 80., vendar lahko zbolijo tudi mlajši.

Ob sumu na raka je osnovna preiskava ultrazvok, ki ga opravi osebni zdravnik. Urologi nato nadaljujejo s cistoskopijo in po potrebi še s CT slikanjem. V primeru potrjenega raka se izvede transuretralna resekcija – postopek odstranitve sumljivega tkiva. Čakalna doba za poseg trenutno znaša približno tri mesece.

Če se rak razširi, zdravljenje prevzame Onkološki inštitut. Internistični onkolog izr. prof. dr. Boštjan Šeruga poudarja pomen sistemske kemoterapije in vedno pogosteje tudi imunoterapije. Zdravljenje z obsevanjem lahko v določenih primerih omogoči ohranitev mehurja, vendar niso vsi bolniki primerni za tak pristop.

V zadnjih letih se hitro izboljšujejo načini zdravljenja tudi pri napredovalem ali razsejanem raku. V Sloveniji so na voljo tudi najnovejša zdravila in kombinacije terapij, kar omogoča znatno podaljšanje preživetja, v redkih primerih celo popolno ozdravitev. Kadar rak zajame globlja tkiva, je pogosto potrebna kirurška odstranitev mehurja, pri čemer se oblikuje urostoma ali nadomestni mehur iz črevesja.

Ob tem ostaja pomembna tudi psihološka podpora, ki jo bolnikom zagotavlja Oddelek za psihoonkologijo Onkološkega inštituta. Podpredsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije mag. Franc Hočevar je opozoril, da o uroloških rakih, zlasti med moškimi, še vedno premalo govorimo.

Strokovnjaki opozarjajo, da zdravljenje raka mehurja ovira pomanjkanje urologov in operacijskih zmogljivosti. V Sloveniji jih je aktivnih od 100 do 120, potrebovali pa bi jih vsaj 130, da bi lahko učinkovito skrajšali čakalne dobe. Po mnenju dr. Hawline bi dodatne operacijske dvorane v UKC Ljubljana omogočile pravočasnejšo obravnavo.

K razvoju bolezni največ prispeva kajenje. Po besedah dr. Šeruge je več kot polovica vseh primerov raka mehurja posledica aktivnega ali pasivnega kajenja. Opustitev kajenja tako ostaja najpomembnejša oblika preventive.

Svojo izkušnjo je na novinarski konferenci delila tudi Majda Popović iz Domžal, ki je pri 59 letih zbolela za agresivno obliko raka mehurja. Po kemoterapiji in operaciji, pri kateri so ji odstranili mehur, maternico, jajčnike in bezgavke, danes živi polno življenje z urostomo. »Z vrečko danes nimam več težav – postala je del mene. Živim običajno življenje, veliko potujem in se kopam v morju,« je povedala.

Strokovnjaki poudarjajo: vsakršno pojavljanje krvi v urinu zahteva takojšen pregled. Čim hitrejša prepoznava bolezni omogoča boljše možnosti za ozdravitev.