Srbija je izpolnila tri ključne evropske zahteve
Beograd
Pred srečanjem z evropsko komisarko Marto Kos je srbski predsednik Aleksandar Vučić sporočil, da je Srbija izpolnila tri zahteve Evropske unije, povezane z medijsko svobodo in volilnim procesom. Sprememba članov Sveta REM-a, sprejem novih medijskih zakonov in implementacija priporočil ODIHR glede volitev so po njegovih besedah že izvedeni koraki.
Na gradbišču predora Iriški venac je Vučić ostro nagovoril novinarje in dejal, da je to povedal že v Bruslju pred mesecem in pol na srečanju z Ursulo von der Leyen in Antóniom Costo. Njegove izjave so sledile odločitvi študentov, da dan prej prekinejo blokado stavbe RTS, potem ko so bili njihovi ključni pogoji, med drugim imenovanje novega Sveta REM-a, izpolnjeni.
Evropska komisarka Marta Kos je ob prihodu v Srbijo poudarila, da je njen obisk namenjen preverjanju zavez, ki jih je Srbija zapisala v neuradnem dokumentu, znanem kot non-paper, ki ga je decembra predala Bruslju. V pogovoru za Radio Svobodna Evropa je dejala, da protestniki zahtevajo enake spremembe, kot jih pričakuje Evropska komisija, ter da želi preveriti, ali so srbske obljube resne.
Kosova je izjavila, da je podpornica protestnikov, saj predstavljajo pritiske v smeri reform, potrebnih za napredek Srbije proti članstvu v EU. Evropski uradniki večkrat izpostavljajo, da so ravno te vsebine – medijski zakoni, volilni standardi in reforme institucij – ključne za nadaljnje pogajanje Srbije o pristopu.
Po poročanju medijev naj bi v pismu, ki ga je Srbija decembra predala EU, izpostavili, da ostaja članstvo v Uniji njen strateški cilj. Beograd naj bi izrazil pripravljenost na popolno uskladitev z režimi sankcij EU do vstopa v Unijo in med drugim navedel, da je zagotovil največji paket pomoči Ukrajini med državami Zahodnega Balkana.
V dokumentu je navedeno, da je Srbija povečala svojo usklajenost z zunanjo politiko EU z 51 na 58 odstotkov in da si prizadeva doseči popolno uskladitev do konca leta 2026. Poudarjeno je tudi spoštovanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in podporo deklaraciji z vrha Ukrajina–Jugovzhodna Evropa v Dubrovniku.
Dokument prav tako izpostavlja napredek na področju medijske zakonodaje, zlasti v smeri večje transparentnosti in pluralizma, ter zavezo k implementaciji priporočil ODIHR. Beograd izraža pripravljenost nadaljevati delo na volilnem imeniku in zmanjšati odvisnost od ruskega plina, hkrati pa obljublja konstruktiven pristop v dialogu s Prištino ter vzdržnost pred enostranskimi potezami.
Na področju vizumske politike dokument izpostavlja, da je Srbija ponovno uvedla vizumske zahteve za šest držav in s tem naredila korak k usklajevanju z evropskimi standardi.
Srečanje Martine Kos z novim predsednikom srbske vlade in drugimi visokimi predstavniki bo pokazalo, ali Evropska komisija oceni napovedane korake Srbije kot verodostojne in zadostne za nadaljevanje pristopnega procesa.
