Delovno aktivnih največ doslej, a delovnih mest manj in vedno več migracij za delom
Ob prazniku dela podatki kažejo, da je bilo lani v Sloveniji največ delovno aktivnih oseb doslej – 944.008. To je kar 27 odstotkov več kot leta 1997, ko jih je bilo najmanj. Vzporedno pa se je zmanjšalo število prostih delovnih mest, in sicer za 14 odstotkov v primerjavi z letom prej.
Struktura delovno aktivnega prebivalstva se spreminja. Delež delovno aktivnih državljanov Slovenije je v zadnjih petnajstih letih padel z 92,6 na 84,3 odstotka. Narašča delež zaposlenih z državljanstvom držav zunaj EU, ki je lani znašal 13,7 odstotka.
Največ delovno aktivnih oseb je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih – več kot 209.000, sledi področje trgovine z okoli 116.000 zaposlenimi ter izobraževanje z 81.000. Med poklicnimi skupinami prevladujejo strokovnjaki, sledijo tehniki in izvajalci neindustrijskih poklicev.
Po višini plač so najvišje povprečne bruto mesečne plače prejeli zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji (3.731 evrov), najnižje pa delavci za preprosta dela (1.477 evrov). Po dejavnostih so najvišje povprečne plače v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, najnižje pa v gostinstvu.
Plače slovenskih državljanov so bile oktobra 2023 v povprečju za 5,2 odstotka višje od celotnega povprečja, plače državljanov EU nižje za 10,8 odstotka, plače državljanov iz držav zunaj EU pa nižje za skoraj tretjino.
Slovenija ostaja med državami z najbolj enakomerno porazdeljenim dohodkom v EU. Ginijev količnik, ki meri neenakost, je lani znašal 23,4 odstotka, manjšo neenakost so beležili le na Slovaškem.
Število prostih delovnih mest se znižuje že skoraj dve leti. V zadnjem četrtletju lani jih je bilo na voljo okoli 17.900, največ v gradbeništvu, predelovalnih in strokovno-tehničnih dejavnostih.
Z delom v drugo občino se vsak dan vozi več kot polovica delovno aktivnih, to je okoli 510.000 oseb. Le v 34 občinah je več delovnih mest kot prebivalcev, največja izjema je Trzin. Ljubljana ostaja osrednje delovno središče – vanjo prihaja na delo kar 141.500 ljudi iz drugih občin.
Na ravni regij izstopa osrednjeslovenska, kjer je delovnih mest več kot prebivalcev. To je edina takšna regija v državi in potrjuje trend centralizacije zaposlitvenih možnosti. Skoraj četrtina delovno aktivnih dnevno odhaja na delo v drugo statistično regijo.
