Za to motnjo je značilna izguba mišične paralize med fazo REM, ko ljudje običajno sanjajo. Namesto mirnega ležanja se lahko posamezniki med spanjem nenadoma premikajo, kričijo, smejijo ali celo udarjajo. Takšno fizično vedenje med spanjem pogosto pritegne pozornost bližnjih, saj predstavlja tveganje za poškodbe.
Raziskava je vključevala 198 bolnikov s povprečno starostjo 66 let, pri katerih so analizirali več kot 300 nevropsiholoških meril. Rezultati so pokazali, da so imeli bolniki z iRBD skozi leta opazno slabše rezultate pri testih pozornosti, delovnega spomina in hitrosti miselne obdelave. Najizrazitejši je bil upad pri testu digitalnih simbolov, ki ga zdravniki pogosto uporabljajo za zgodnje odkrivanje starostnih motenj, depresije in demence.
Čeprav vsi udeleženci niso razvili parkinsonove bolezni ali demence, je bilo postopno kognitivno upadanje zabeleženo pri večini, zlasti tistih, ki so z motnjo živeli več kot desetletje. To kaže, da je iRBD lahko zgodnji znak večjih nevroloških sprememb, tudi če se te sprva ne kažejo v obliki bolezni.
Znanstveniki zato priporočajo redna nevropsihološka testiranja za vse, ki imajo diagnosticirano to motnjo spanja. Poudarjajo tudi, da se lahko razvoj simptomov med moškimi in ženskami razlikuje, zato predlagajo bolj prilagojen pristop pri spremljanju in zdravljenju.
Gre za pomemben premik v razumevanju demence in možnostih njenega zgodnjega zaznavanja. Po mnenju raziskovalcev bi pravočasno spremljanje teh subtilnih znakov lahko prispevalo k boljšemu nadzoru nad potekom bolezni in kakovostnejšemu življenju v starosti.
