Prekinitev ognja je začela veljati takoj po izteku roka v zgodnjih jutranjih urah. Posredoval je pakistanski premier Šebhaz Šarif, ki je sporočil, da se ukrep nanaša na vsa območja spopadov, tudi na Libanon. Washington je ob tem potrdil, da je Iran pristal na varen in takojšen prehod ladij skozi Hormuško ožino, kar je bil ključni pogoj ameriške strani.
Ameriški predsednik je po dogovoru sporočil, da gre za »popolno in dokončno zmago«, ter dodal, da obstaja okvir za dolgoročni sporazum. Po njegovih besedah naj bi imel Iran pripravljen predlog v več točkah, ki bi lahko predstavljal osnovo za nadaljnja pogajanja. Ta naj bi se začela v petek v Islamabadu.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je potrdil, da bo v času prekinitve ognja omogočen prost prehod ladij, vendar je opozoril, da to še ne pomeni konca vojne. Teheran vztraja pri nadaljnjih pogojih, med katerimi so nadaljevanje bogatenja urana, odprava sankcij ter ohranitev nadzora nad Hormuško ožino.
Po navedbah iranskih medijev predlog vključuje tudi umik ameriške vojske z Bližnjega vzhoda in sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja. Dogovor naj bi bil po njihovih navedbah mogoč le ob sprejetju teh zahtev.
Hormuška ožina velja za eno ključnih točk svetovne trgovine z energenti, saj skozi njo potuje približno petina svetovne nafte. Zaprtje prehoda je v zadnjih tednih povzročilo rast cen nafte, po objavi dogovora pa so te že občutno padle. Cena severnomorske nafte brent se je znižala na približno 92 dolarjev za sod, kar je najnižja raven od sredine marca.
V Beli hiši so prekinitev ognja označili za uspeh ameriške diplomacije. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je ocenila, da dogovor odpira pot nadaljnjim pogajanjem. Trump je ob tem napovedal tudi pomoč pri urejanju prometa skozi Hormuško ožino.
Iran pa je po dogovoru sporočil, da je dosegel veliko zmago in da bo nadaljnji potek pogajanj odločilen za morebitni trajnejši mir.
