Dokument v 14 točkah naj bi določal takojšnje prenehanje sovražnosti, spoštovanje suverenosti obeh držav ter začetek pogajanj o končnem sporazumu, ki bi ga morali doseči v 60 dneh.
Po navedbah objavljenega besedila bi ZDA odpravile vojaško blokado iranskih pristanišč, ameriške sile pa bi se v 30 dneh umaknile iz bližine Irana. Teheran bi v enakem roku obnovil promet skozi Hormuško ožino.
Washington naj bi skupaj z regionalnimi partnerji pripravil načrt obnove Irana in zagotovil najmanj 300 milijard dolarjev. Predvidena je tudi postopna odprava sankcij proti Iranu, vključno s sankcijami Združenih narodov, ter sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev.
Iran se po drugi strani zavezuje, da ne bo proizvedel jedrskega orožja. Vprašanje obstoječih zalog obogatenega urana naj bi uredili v končnem sporazumu. Do takrat bi veljalo trenutno stanje brez novih ameriških sankcij.
Objava dokumenta je sprožila vprašanja v ameriškem kongresu. Tako republikanski kot demokratski člani zahtevajo objavo podrobnosti sporazuma. Republikanski senator James Lankford je dejal, da bo za dolgoročen dogovor potrebno glasovanje v kongresu.
Senator Lindsey Graham je opozoril na razhajanja med ameriškimi in iranskimi predstavitvami vsebine sporazuma ter poudaril, da ni jasno, kaj dejansko vsebuje dokument. Vodja republikanske večine v senatu John Thune je povedal, da čaka na dodatna pojasnila administracije.
Demokrati medtem opozarjajo na vprašanje, ali bo končni dogovor manj ugoden od jedrskega sporazuma iz časa predsednika Baracka Obame, ki ga je Donald Trump med svojim prvim mandatom preklical.
