Na Zagovornika se je obrnila pobudnica z začasnim prebivališčem v Ankaranu, ki se ni mogla potegovati za brezplačni abonma. Navajala je, da je s tem v slabšem položaju od tistih s stalnim prebivališčem. Zagovornik pa je v presoji ugotovil, da ti dve skupini nista primerljivi.
Kot pojasnjuje, imajo osebe s stalnim prebivališčem v občini običajno tudi tam središče svojih življenjskih interesov in s plačilom davkov prispevajo v občinski proračun. Občina zato z razlikovanjem zasleduje legitimen cilj – zagotoviti dostopnost omejenih parkirnih površin predvsem svojim prebivalcem, zlasti v obdobjih povečanega pritiska zaradi turizma.
Po navedbah občine je vsem ostalim omogočeno parkiranje z alternativnimi plačljivimi možnostmi, kar pomeni, da niso izključeni iz uporabe javnega prostora.
Ugotovitve se naslanjajo tudi na ustaljeno prakso Ustavnega sodišča, ki dopušča različno obravnavo prebivalcev, če za to obstajajo tehtni in razvidni razlogi.
