Podatki kažejo, da je delež mladih uporabnikov še vedno visok. Kar 34 odstotkov petnajstletnikov je poročalo, da so prvo alkoholno pijačo popili pri 13 letih ali še prej. Strokovnjaki poudarjajo, da zgodnji začetek pitja povečuje verjetnost poznejših težav zaradi alkohola.
Pri tobačnih in nikotinskih izdelkih so številke prav tako zaskrbljujoče. Ob koncu leta 2023 je 41 odstotkov anketiranih dijakov drugih letnikov srednjih šol uporabljalo vsaj en tak izdelek. Med mladoletnimi dijaki, ki so v zadnjem mesecu poskusili kupiti te izdelke, so trgovci nakup vedno zavrnili le v 6 do 12 odstotkih primerov, osebni dokument pa so vedno zahtevali le v 12 do 19 odstotkih primerov.
Skriti nakupi, izvedeni med oktobrom in decembrom 2025, so pokazali dodatne pomanjkljivosti nadzora. Mladi polnoletni kupci, stari med 18 in 20 let, so v 44 odstotkih primerov tobačne ali nikotinske izdelke kupili brez preverjanja starosti. V Ljubljani so prodajna mesta gosto razporejena, nekatera so od osnovnih šol oddaljena le nekaj deset metrov.
Še izrazitejše odstopanje so zaznali pri alkoholu. Skriti kupci so alkoholne pijače uspešno kupili v 70 odstotkih poskusov, pri spletnih nakupih pa je bil prevzem omogočen v 89 odstotkih primerov. Skupna verjetnost nakupa alkohola je bila za 60 odstotkov višja v primerjavi s tobačnimi in nikotinskimi izdelki.
Strokovnjaki opozarjajo, da okolje mladim omogoča razmeroma enostaven dostop do teh izdelkov, pri čemer pomembno vlogo igra tudi odnos odraslih. Opozarjajo na potrebo po učinkovitejših ukrepih, omejevanju fizične dostopnosti ter doslednejšem preverjanju starosti kupcev.
