Starmer je dejal, da London sodeluje z evropskimi partnericami in drugimi zaveznicami pri oblikovanju skupnega načrta za čim hitrejšo obnovitev proste plovbe v regiji. Ob tem je poudaril, da Združeno kraljestvo ne namerava sodelovati v širšem vojaškem konfliktu proti Iranu.
Izjava britanskega premierja sledi pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je nekatere države pozval k napotitvi vojaških ladij v Hormuško ožino, da bi zagotovile ponovno odprtje ene ključnih pomorskih poti za svetovno trgovino z nafto. Trump je zaveznice opozoril, da bi lahko nesodelovanje v takšni operaciji negativno vplivalo na prihodnost Nata.
V Berlinu so idejo o Natovi misiji zavrnili. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je pred zasedanjem zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju dejal, da bi bilo primerneje razmisliti o sankcijah proti odgovornim za blokado ožine. Tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius je dodal, da zavezništvo nima mandata za vojaško delovanje v tej regiji, saj je namenjeno obrambi ozemlja članic.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je poudaril, da se Nemčija v konflikt ne bo vključila z vojsko. Po njegovih besedah Berlin podpira prizadevanja za zmanjšanje napetosti in diplomatske poti, ki bi zagotovile varno plovbo skozi ožino.
Podobna stališča so izrazile tudi nekatere druge države. Španska obrambna ministrica Margarita Robles je dejala, da Madrid ne razmišlja o vojaškem sodelovanju, poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pa je spomnil, da je predsednik države že izključil sodelovanje poljskih oboroženih sil.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je poudaril, da njegova država od začetka poziva k umiritvi razmer, vendar ostaja odprta za razpravo o možnih prispevkih. Litovski zunanji minister Kestutis Budrys in estonski zunanji minister Markus Tsahkna pa menita, da bi morale članice Nata najprej preučiti prošnjo Združenih držav in bolje razumeti cilje ter načrte Washingtona v tem konfliktu.
