Grosso je s tem nastopom prepričljivo nakazal, da ne želi ostati le v senci očetove nogometne zapuščine. Njegova igra je bila tehnično dovršena, s poudarkom na taktični discipliniranosti, ob tem pa je pokazal tudi mirnost pred vrati. Zadetek, ki je postavil končni izid 0:3, je bil odraz njegovega instinkta in dobrega občutka za prostor.
Mladi vezist je prve nogometne korake naredil v sistemu Juventusa, nato pa se je razvil v mlajših selekcijah Frosinoneja. Letos poleti je nase opozoril že v pokalni tekmi proti Cagliariju, zdaj pa se je potrdil še v prvenstvu, kar mu odpira vrata do večje vloge v ekipi. Trener Alvini je po tekmi dejal, da bo v prihodnje mladeniču ponudil več priložnosti, saj verjame v njegov potencial.
Ime Grosso v italijanskem nogometu vzbuja močna čustva. Fabio Grosso je v dresu Italije dosegel enega najbolj slavnih zadetkov v zgodovini svetovnih prvenstev – v polfinalu leta 2006 proti Nemčiji – in nato z odločilno enajstmetrovko priboril naslov svetovnih prvakov proti Franciji. Po karieri, ki ga je vodila skozi Palermo, Inter, Lyon in Juventus, se je podal v trenerske vode in med drugim vodil prav Frosinone.
Čeprav se Fabio trenutno posveča drugim projektom, nogometna dediščina ostaja živa v njegovem sinu. Filippo Grosso se želi uveljaviti kot samostojen igralec, ne zgolj kot »sin legende«. Njegov debi nakazuje, da ima vse potrebne lastnosti za to – odločnost, znanje in karakter. Naslednje priložnosti pa bodo razkrile, ali se lahko utrdi med nosilci ekipe Frosinoneja.
